EKO KUL
Partnerji operacije
Vodilni partner:
LAS PRI DOBRIH LJUDEH 2020, Renkovci 8, 9224 Turnišče
Sodelujoči partnerji kot člani LAS Pri dobrih ljudeh 2020:
- ZAVOD ZA RAZISKOVANJE IN RAZVIJANJE ALTERNATIVNIH PRAKS so.p., Prekmurska ulica 10, 9231 Beltinci;
- RIS,RAZISKOVALNO SREDIŠČE DVOREC RAKIČAN, PE RIS- BELTINCI, Panonska ulica 26, 9231 Beltinci;
- Društvo za trajnost virov SI.ENERGIJA, Renkovci 8, 9224 Turnišče.
Projektni partnerji 1:
LAS GORIČKO 2020, Martjanci 36, 9221 Martjanci
Sodelujoči partnerji kot člani LAS GORIČKO 2020:
- RAZISKOVALNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE DVOREC RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 28, RAKIČAN, 9000 MURSKA SOBOTA;
- GJERGJEK DANIJELA- NOSILKA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI, KOROVCI 28, 9261 CANKOVA;
Bistra hiša Martjanci – Smart house Martjanci, Martjanci 36, 9221 Martjanci.
Projektni partnerji 2:
LAS PRLEKIJA
Sodelujoči partnerji kot člani LAS PRLEKIJA:
- OBČINA RADENCI, RADGONSKA CESTA 9, 9252 RADENCI;
- ZAMUDA SILVIJA GEDER, PREŠERNOVA ULICA 13, 9252 RADENCI.
Projektni Partner 3:
Innovation Region STYRIA GmbH, Liebenauer Hauptstraße 2-6, A-8041 Graz, Avstrija
Projektni partner 4:
Verein Zur Förderung des Naturpark Raab, Kirchenstraße 4, A-9380 Jennersdorf, Avstrija
Tematsko področje ukrepanja Strategije lokalnega razvoja
- Ustvarjenje delovnih mest;
- Razvoj osnovnih storitev;
- Varstvo okolja in ohranjanje narave;
- Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.
Cilji operacije
- Izvedba ciljno usmerjenih aktivnosti za izboljšanje rabe naravnih virov – endogenih potencialov energije in povečanje učinkovitosti pri porabi energije ter varovanje in razvoj naravnega okolja;
- ohraniti stanje naravnega okolja, biotsko raznovrstnost ter kulturno dediščino območja;
- zagotovitev infrastrukturnih pogojev za izboljšanje pogojev za preživljanje prostega časa ter za športno-rekreacijsko udejstvovanje;
- spodbujati podjetniške in kmetijske aktivnosti ter inovativna partnerstva za razvoj in ustvarjenje dodatnega vira dohodka s pomočjo novih lokalnih produktov in storitev;
- izboljšanje infrastrukturnih pogojev za preživljanje prostega časa ter za športno – rekreacijskega udejstvovanja;
- povečati podjetniške aktivnosti in spodbuditi inovativna partnerstva ter tako ustvariti pogoje za nova (zelena) delovna mesta, nove lokalne produkte in storitve;
- povečanje socialne vključenosti marginalnih skupin;
- povečana poraba obnovljivih virov in povečanje učinkovitosti rabe energije;
- povečanje ponudbe lokalnih proizvodov in storitev.
Namen operacije
S cilji spodbujanja pridelave in predelave trajnostno pridelane lokalne hrane ter njene promocije kot zdrave, okolju in posamezniku prijazne in vsem dostopne dobrine, prenosa znanja med vključenimi deležniki in njihovega opolnomočenja na izbranih področjih delovanja želimo z operacijo EKO KUL zarisati krajše in učinkovitejše poti med pridelovalci in porabniki v lokalnem okolju. Brez nepotrebnih in potratnih stranpoti.
Narava okoli nas je že s kančkom vloženega truda neizmerno radodarna. Bogata živilsko-pridelovalna tradicija našega okolja in njegove naravne danosti nam ponujajo neposredno razkošje uporabe lokalnih, odgovorno in trajnostno pridelanih sestavin. Trendi potrjujejo, da se na osnovi izbranih in vrhunskih sestavin, pridelanih v sozvočju z naravo, snuje kulinarika najvišje kakovosti. Sledljivo, trajnostno, pravično in okolju prijazno, ekološko, organsko in inovativno so ključne besede, ki so v svetu sinonimne s kakovostjo, zanje je potrošnik pripravljen odšteti več denarja, hkrati pa z rastočimi evropskimi standardi in zahtevami pri potrošnikih postajajo higienski minimum. Operacija EKO KUL te trende prenaša na lokalno okolje vključenih partnerjev, ki deloma že izpolnjuje ta visoka merila pridelave zadostne in raznolike hrane, ki je hranljiva, cenovno dostopna in trajnostna. Med obstoječe izzive sodi nadgrajevanje pridelave v kakovostne produkte, okrepljeno sodelovanje med deležniki, krepitev zavedanja pomena tovrstne hrane pri lokalnem prebivalstvu, krajšanje preskrbnih verig in (vnovična) krepitev stika ljudi s pridelavo in predelavo hrane. EKO KUL soj žarometov usmerja v zdravo, vrhunsko lokalno pridelano hrano, z inovativnimi pristopi pa ji dodaja tisto iskrivost, s katero je privlačnejša tudi za mlade. Aktivnosti operacije EKO KUL! so zasnovane v skladu s strategijo Od vil do vilic, s posebnim poudarkom – poleg že naštetih konceptov – na pomenu lokalne samooskrbe. Z vzpostavitvijo EKO KOTIČKOV bomo vpeljali koncept ekoloških vrtov, prostorov samooskrbe s praktično neobstoječim ogljičnim odtisom in nepogrešljivih skupnostnih prostorov druženja, namenjenih izmenjavi vrtnarskih nasvetov, semen in pridelkov. Operacija EKO KUL! je namenjena opolnomočenju obstoječih deležnikov na njihovih področjih delovanja, in sicer z vpeljavo novih inovativnih in trgu atraktivnih produktov ter širjenju storitev – pridelovalce hrane bomo opolnomočili z možnostjo kompleksne predelave hrane (pridelava končnega produkta lokalne študentske hrane) in z ekološko nadgradnjo storitev (možnostjo transporta dobrin do kupca, kar je še toliko bolj dobrodošlo v primeru občine Beltinci s središčem in pripadajočimi naselji) ali vpeljavo povsem novih storitvenih konceptov (EKO POROKA). Obenem se “EKO KUL” zaveda, da EKO KUL-inarika ne sme postati luksuzna dobrina premožnejše peščice prebivalstva. Z delavnicami in drugimi aktivnostmi se še posebej trudi nagovoriti tiste, ki na koncepte ekološke hrane bodisi niso pozorni bodisi so prepričani, da zanje ni cenovno dosegljiva. Opomnili jih bomo, da to ne drži – če lokalno pridelano hrano kupujejo brez nepotrebnih vmesnih členov, zaradi katerih izgublja na kakovosti in pridobiva na ceni, ob tem pa sta prikrajšana predvsem primarni pridelovalec hrane kot končni kupec. EKO KUL vzdržuje visoko raven odnosov med vsemi členi prehrambene verige. Ta se je izkazala odločilna za lokalne skupnosti predvsem med obdobjem globalne pandemije.
V svet vrhunske EKO KUL-inarike bo s tem namenom mlade privabil kuharski mojster Bine Volčič, s kulinaričnimi, zeliščarskim in pridelovalnimi delavnicami ter izobraževanji, združevanja EKO ponudnikov na istoimenskem festivalu ter pripravljenim E-zemljevidom bomo poudarili pomen okalne trajnostno pridelane hrane, okoliško prebivalstvo pa opozorili na ponudnike v njihovi bližini. S tem navsezadnje ciljamo tudi na tkanje novih poslovnih partnerstev med predstavljenimi ponudniki in njihovimi potencialnimi odjemalci, najsi gre za zasebne ustanove (restavracije, ponudniki nočitev) ali javne ustanove, ki morajo zadostiti zahtevanim odstotkom dobave ekoloških živil (vrtci, šole in druge javne ustanove). Skupno sodelovanje omogoča prenos znanja med vključenimi partnerji in komplementarnimi upravičenci.
Rešitve, ki jih operacija EKO KUL vpeljuje so pilotno preizkušene na izbranih lokacijah upravičencev, vendar so prenosljive tudi na druge deležnike ali vključena okolja.
Kazalniki operacije
- število dogodkov (usposabljanj in aktivnosti za vse tri sektorje) o pomenu zmanjševanja obremenjevanja okolja s toplogrednimi plini, ki vključujejo učinkovito rabo energije in izkoriščanje endogenih potencialov energije: 4;
- število interpretacij ohranjanja biotske raznolikosti in varstva kulturne dediščine: 1;
- število večnamenskih objektov z novo vsebino ali opremo: 1;
- število novih lokalnih produktov in storitev: 1;
- število večnamenskih objektov z novo vsebino in ali opremo: 1;
- število novih lokalnih produktov in storitev: 1;
- število vključenih predstavnikov ranljivih skupin v projekte s področja socialne vključenosti: 10;
- število prebivalcev, vključenih v rabo OVE in URE: 10;
- število deležnikov na lokalni ravni, vključenih v izvajanje projektov CLLD: 10 in
število novih lokalnih proizvodov in storitev: 1.
Rezultati operacije
- Analiza ponudbe ekološke pridelane hrane in potreb na območju LAS (pregled ekološke ponudbe in nabor eko ponudnikov);
- EKO KUL! enote za samooskrbo z ekološko hrano;
- EKO KOTIČKI v območjih LAS;
- oblikovani inovativni EKO KUL! produkti in storitve v luči medsektorskega sodelovanja;
- vzpostavljena učinkovita in krajša veriga oskrbe;
- spletne aplikacija (igre) EKO KUL!;
- promocija operacije in
- izmenjava izkušenj in prenos znanja.
Obdobje izvajanja operacije
1. 6. 2022 – 30. 8. 2024
Celotna upravičena vrednost operacije v EUR
348.549,06
Znesek sofinanciranja operacije v EUR
296.266,73
Kontakt
LAS Pri dobrih ljudeh 2020, Renkovci 8, 9224 Turnišče; info@las-pdl.si; 02 538 16 63
AKTUALNO NA PROJEKTU
IZVEDENE ZELIŠČARSKE DELAVNICE
Partner projekta RIS Dvorec Rakičan, PE Beltinci je pripravil in izvedel različne zeliščarske delavnice za romsko populacijo in brezposelne. Teme delavnic so bile različne: nabiranje zeli ter njihova uporaba, nabiranje regrata in kopriv, priprava čajnih mešanic ter urejanje urbanih kotičkov.
NABIRANJE ZELI
Veliko rastlinja raste v naravi in ob poznavanju zdravilnih zeli lahko privarčujemo le z kratkim obiskom gozdov ali travnikov, kjer naberemo rastline npr. za domači čaj. Spomladi med prvimi zelišči zacveti pljučnik, ki se v lekarništvu uporablja v obliki čaja kot zel. Uporablja se za blažitev dražečega kašlja pri obolenjih dihalnih poti. Pljučnik v veliki meri cveti tudi v gozdnih predelih reke Mure, zato so udeleženci v sklopu prve delavnice nabirali pljučnik za čaj. Med samim nabiranjem so se tudi seznanili o njegovih zdravilnih lastnostih. Zgodaj spomladi se nabirajo cvetovi, ki vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Udeleženci so po končanem nabiranju tudi spoznali, kako čaj pravilno posušiti in ga hraniti do naslednje sezone oz. njegove porabe.
Naslednje spomladanska delavnica je bila namenjena nabiranju regrata. Regrat je spomladi dobra alternativa kupljeni solati, ima tudi še več hranilnih snovi kot kupljena solata. Med drugim vsebuje več vitamina A kot korenje. Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja odvajanje vode. Tradicionalno ga uporabljajo še pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča. Svež regrat se največkrat uporablja kot solata, ki krepi organizem, olajšuje presnovo ter pomaga pri čiščenju krvi. Po končanem nabiranju so udeleženci pripravili recept z regratovo solato in tako spoznali, kako obogatiti navadno regratovo solato in pojesti bolj polnovreden obrok. K regratu so dodali kuhano jajce, nasekljane suhe orehe, pest domačega svežega sira ter prelili z jabolčnim kisom in oljem.
Ker pa je možno iz njega narediti tudi regratov sirup, so udeleženci izrazili željo, da bi izdelovali tudi tega – tako se so odločili, da bodo, ko bo regrat na polno zacvetel, namenili tudi eno delavnico na to temo.
NABIRANJE REGRATA IN KOPRIV
Regratovi cvetovi so še ena dobra alternativa k kupljenemu sirupu. Kajti domači regratov sirup pomaga, če nas muči kašelj ali boli grlo. Regratov sirup se v ljudskem zdravilstvu celo uporablja za pospeševanje prebave ter izboljšanje krvi in splošnega počutja. Če ga razredčimo z navadno ali mineralno vodo, pa se v hipu spremeni v odličen osvežilen napitek. Rumeni regratovi cvetovi odcvetijo hitro, zato je za nabiranje na voljo zelo kratko obdobje (april, maj). Najboljši čas za nabiranje je suh in sončen dan okoli poldneva, ko so cvetovi odprti.
Udeleženci so ob nabiranju cvetov na neškropljenem travniku spoznali, katere regratove cvetove lahko uporabimo in kako jih pripravimo.. Poleg sirupa jih lahko izkoristimo za čaj, ki ga lahko pripravimo tako iz svežih kot iz suhih cvetov. Po nabiranju cvetov je sledila priprava sirupa. Iz cvetov so najprej natrgali rumene cvetove in narezali limone na rezine. Vse skupaj so stresli v posodo in dodali vodo. Kuhali so pol ure, nato pa precedili skozi cedilo in dodali sladkor. Sledilo je še pol urno kuhanje na šibkem ognju, še vroče pripravljeno zmes pa na koncu nadevali v kozarce.
Druga delavnica je bila namenjena nabiranju kopriv. Najboljše koprive za nabiranje in uživanje so spomladi, ko po obronkih gozda, ob rekah,…začnejo odganjati mlade rastlinice. Nabirajo se za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk. Udeleženci so med nabiranjem spoznali, kje vse lahko vključimo koprive. V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste koprive, najpogosteje kot špinačo. Prav tako jih lahko surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Koprivo lahko posušimo in jih nato zmeljemo v prah ter z njim obogatimo najrazličnejše jedi.
PRIPRAVA ČAJNIH MEŠANIC
Ker je bilo na začetnih delavnicah veliko govora o domačih čajih, se je izvedla tudi delavnica, kjer so udeleženci pripravljali domače čajne mešanice. Iz posušenih zelišč ter cvetov, ki so jih nabirali na delavnicah, so sestavljali različne čajne mešanice, ki so bile namenjene predvsem lajšanju prehlada, pa tudi za boljše počutje.
UPORABA ZELIŠČ V KULINARIKI
Udeleženci delavnic so prav tako pripravljali različne zeliščne soli. Ker še zelišča niso zrastla v vrtovih, so uporabili kupljene začimbe. Za izdelavo zeliščne soli so uporabili sol, kateri so dodali različne začimbe. Ustvarili so celo paleto zeliščnih soli prijetnih vonjav, nepozabnega okusa in čudovitih arom. Pri izdelavi zeliščne soli je potrebno paziti, da imamo dobro posušena zelišča in začimbe, ker se bo sol manj sprijemala. Zeliščno sol so potem dali v neprodušne steklene kozarčke, kajti tako pride vlaga težje zraven, sol pa je dalj časa uporabna.
Pripravili so se prav tako različni zeliščni namazi. V okviru delavnice so udeleženci lahko spoznali, da ni potrebno posegati po dragih zdravih kupljenih namazih, ampak si jih lahko dokaj ugodno pripravimo sami doma, še posebej, ko bo v sezoni na vrtovih zelišč in zelenjave na pretek. Za osnovo namaza so uporabili kislo smetano in skuto. Dodajali pa smo različna zelišča, čebulo, papriko, jajca, česen…
UREJANJE URBANIH KOTIČKOV
Izvedene so bile tudi delavnice, namenjene urejanju in pripravi gredic za sajenje. Zgodaj spomladi je čas za sajenje zelišč in dišavnic, ki se bodo uporabljali v domači kuhinji. Zato je bil namen delavnice zasaditev zelenjadnic in začimb v visoke grede. Udeležencem so predstavili, da je ob zasaditvi dobro kombinirati domačo zelenjavo z zelišči. Tako bodo rastline bolj zdrave in manj podvržene škodljivcem. Ko so rastline posadili, so jih pognojili in dobro zalili. Na delavnici so predstavili tudi pripravo domačega gnojila iz kopriv, ki okrepi rastline , hkrati pa odganja tudi uši in pršice.
KNJIŽICA Z RECEPTI
V okviru projekta smo partnerji pripravili EKO KUL knjižico z zbranimi recepti za pripravo zdravih malic iz lokalnih in ekoloških sestavin. Knjižica uporabnika seznanja s sodobnimi in zdravimi načini priprave hrane. Obenem uporabnikom in potencialnim kupcem lokalno pridelane hrane ponudi ideje za pripravo lokalno pridelanih živil.
Narava okoli nas je že s kančkom vloženega truda neizmerno radodarna. Bogata živilsko-pridelovalna tradicija našega okolja in njegove naravne danosti nam ponujajo neposredno razkošje uporabe lokalnih, odgovorno in trajnostno pridelanih sestavin. Trendi potrjujejo, da se na osnovi izbranih in vrhunskih sestavin, pridelanih v sozvočju z naravo, snuje kulinarika najvišje kakovosti.
EKO KUL knjižico z recepti najdete tako v tiskani kot tudi v elektronski obliki. V njem se nahaja 15 receptov za hitro pripravo različnih obrokov za zajtrk ali kosilo ter seveda sladice.
Preizkusite se lahko v pripravi:
– jagodnega müeslija z meto;
– jabolčnih krofov;
– ajdovih palačink s skuto;
– narastku iz prosene kaše z jabolki;
– pudinga iz ajdove kaše z jabolki;
– pudinga iz pšeničnega zdroba in maka;
– juhe iz polente;
– piščančje tortilje;
– polnozrnatega sendviča;
– ajdove solate;
– jajčk s hrustljavimi drobtinami;
– mlečnih rezin;
– sadnih pirinih kock;
– mini cheescake;
– sladkih srčkov.
Katere sestavine potrebujete in kako si lahko pripravite obroke, pa najdete tukaj.
Pa dober tek!
ZAKLJUČEK 1. FAZE PROJEKTA
Prva faza projekta EKO KUL se počasi zaključuje. Tako so partnerji v okviru projekta izvedli naložbe v posodobitev kuhinje z energetsko varčno opremo. Partner RIS Dvorec Rakičan je prav tako nabavil šotor (paviljon), pod katerim bo v 2. fazi projekta nastal tudi produkt EKO poroka, ki bo prikazoval, kako organizirati okolju prijazno poroko, vključujoč jedilnik, na katerem se bodo zvrstile jedi iz ekološke pridelave.
V RIS Dvorcu Rakičan in v Radencih so se vzpostavili ekološki urbani vrtovi (visoke grede). Urbani ekološki vrtovi poleg samooskrbe nudijo tudi prostor za druženje in interakcijo, izmenjavo izkušenj, znanj, pridelkov in semen, so mesta učenja, socialnega in kulturnega korektiva. Družbeni vidik pa zagotavljajo tudi pametne solarne klopi, namenjene druženju in ozaveščanju na področju energetske trajnosti.
Pripravila se je tudi analiza ponudbe ekološko pridelane hrane in potreb na območju LAS. Na podlagi analize ponudnikov in njihovih ponudb se je oblikoval e-ilustriran zemljevid s prikazom ponudnikov ekoloških pridelkov in izdelkov.
EKO KUL knjižica z recepti pa ponuja ideje za pripravo zdravih obrokov iz lokalnih in ekoloških sestavin.